Izdaja Zarota Zločini
- ZAROTNIŠKO DELOVANJE BREZ PRIMERE
Darja Lenardič, ki je bila na veleizdajalskem procesu soobtožena z Dr. Marekom Lenardičem, je po zmagi na procesu odšla na naddržavno organizacijo, Organizacijo združenih narodov, kjer je bila nekaj let pomočnica vodje oddelka za pomoč Palestincem.
Po ponovnem odprtju procesa oz. po pravnomočnem zaključku ji je Pravosodno ministrstvo oz. Komisija za izvajanje zakona o popravi krivic, Župančičeva 3, priznala s sklepom 19.10.2009 tudi status bivše politične zapornice. Komisija pa ni po zakonu priznala ustrezne odškodnine, čeprav je priznala odškodnino na tisoče slovenskim vojakom, ki so bili plačani v Sloveniji od zasedbene okupacijske sile, in s tem protizakonitim kaznivim dejanjem ogrozila tako pravno državo kot ustavo v Sloveniji.
Dr. MAREK MAVRICIUS KARL LENARDIČ
je bil zmagovalec na veleizdajalskem procesu, kjer mu je bila zagrožena smrtna kazen. Dr. Lenardič je bil član prve četverice (Lenardič-Lenardič-Košir-Kraševec 1975).
Napad so izvedli nacionalistični elementi v policiji Ljubljana. Zadevo je rešil šele Maršal Josip Broz Tito, general Kardelj, general Maček ter številne osebnosti, ki so stopile v bran
Dr. Lenardiču. Po zmagi na procesu je na predlog predsednika socialističnega izvršnega sveta Slovenije Šinigoja, Ministrstvo za pravosodje pisno ponudilo odškodnino, ki jo je kasneje
Dr. Pirnat tudi izplačal za veleizdajalski proces.
Drugoobtožena v procesu četverice, prof. Darja Lenardič, ni dobila ničesar na osnovi zahteve oz. nasilja J. Drnovška, šefa Izvršnega sveta in posebne policije in je ta zadeva tudi še predmet diskriminacije.
Po tem obdobju so se pojavljali različni konstrukti v okviru zarotniškega delovanja s ciljem, blokirati zaposlovanje, bivanje in delo. Napadene so bile številne človekove pravice, ki jih vsaka ustava, Listina OZN in Evropska deklaracija o človekovih pravicah podpirajo.
Vljudno tudi opozarjamo, da so vse organizacije, ki jih je vodil Dr. Lenardič, od izvenparlamentarnih strank levice in raznih združenj (komunisti, ateisti, civilna družbena gibanja za človekove pravice, varstvo okolja, humanekoloških zadev in druge javne organizacije), bile prav tako žrtve pravic ali pa jim je bilo odvzeto premoženje oz. povzročena škoda.
Vse te krivice vpijejo do neba, kajti tudi prihajajoče generacije imajo pravico do življenja.
Prav tako je jasno, da se konstrukti ali zarotniška dejanja ne morejo vleči v nedogled. V primeru kaznivih dejanj oz. povzročanja škode se te krivice morajo ustrezno popraviti.
Solidarnost je lahko pomemben faktor, ki pospeši reševanje kršitev človekovih pravic, itd.
Pojasnilo Internacionalne komisije za človekove pravice, KPS in FRONTE
Dr. Lenardič pred stavbo generalne skupščine OZN, glavni stan OZN, New York
Generalni sekretar Komunistične partije Slovenije Dr. Marek Lenardič prisostvuje svečani vojni demonstraciji.
Vojna parada Rdeče armade, strateška orožja raketnih enot pred prihodom na Rdeči trg
(foto: generalni sekretar Dr. Marek Lenardič)
Prezentiraj orožje. Svečan mimohod oficirjev Rdeče armade (foto: Dr. M. Lenardič)
Generalni sekretar OZN in predsednik Republike Avstrije predaja diplomo Dr. Mareku Lenardiču.
Na svečanosti sta bila poleg mednarodnih diplomatov navzoča tudi starša Mauriziusa Karla Lenardiča.
Dr. Marek Lenardič podpisuje sprejem drugega doktorata znanosti – Zagreb
Poleg Maršala Tita in drugih je tudi avstrijski kancler Dr. Bruno Kreisky (Žid) v času svoje vlade, predvsem od 1977 – 1984, večkrat odločno podprl Dr. Lenardiča.
Med naprednimi silami je vsekakor med prvimi podprla Komunistično partijo Slovenije etc. Komunistična partija Ruske federacije ter številne komunistične partije sveta, kot na primer Komunistična partija ZDA, ki piše:
Dr. Mareku Lenardiču, KPS: Izražamo našo solidarnost z vami in vašim bojem proti privatizaciji družbenega premoženja in rušenju državnih firm in tovarn, proti nezaposlenosti in podobnimi fašističnimi razvojnimi dejavnostmi.
Kanadski napredni tisk je po napadu na napredne sile na Jesenicah, objavil članek
Bestialen napad nacionalistov v policijski državi Sloveniji, kjer med drugim piše, da je bil to nasilen napad, storjen brez sodnega ali administrativnega akta ali odločitve in je paravojaška grupa in policija s tem ignorirala človekove pravice in prisiljevala ljudi, da zapustijo mesta, kjer so rojeni. Za tem napadom naj bi bil avstro-nemški finančni imperializem. Na koncu članka pa tudi opozarja na delo imperialistov v zvezi s tim.
minute minority za nemško kulturo in jezik, ki naj bi ultimativno postavila slovenskega predsednika v položaj kot bivšega češkega predsednika pri svojih dejanjih pod Hitlerjem.
V naslednjem članku opozarja kanadski napredni tisk na teror napad na KPS in druge politične organizacije.
Jože KOŠIR – PLANTAN , heroj civilne družbe, je v svojih delih nastopal proti različnim oblikam nasilja, pa najsi je šlo za nasilje na internacionalnem področju nad Pablom Nerudo ali pa na domačem področju zaradi nasilja nad naravo in ljudmi v industrijskih koncentratih oz. habitatih. Tako kot Srečko Kosovel je tudi on prezgodaj izgubil dragoceno življenje.
V svinčenih časih je bila prva
demonstracija ob Ljubljanici pod vodstvom Dr. Mareka Lenardiča.
Na fotografiji Dr. Lenardič vodi civilne čete na mesto demonstracije.
Demonstracije po Sloveniji so se začele v zvezi z ustavitvijo onesnaževanja zraka na kratke in dolge razdalje proti ekološkemu holokavstu med Karavankami in Julijci. Sledile so: Rešimo gozdove in ustavitev onesnaževanja zraka na kratke in dolge razdalje s strani železarne ob Triglavskem narodnem parku.
Poleg posvetovanj med slovenskimi, bosansko-hercegovskimi, hrvaškimi in srbskimi komunisti je poleg internacionalne konference KPS v Ljubljani potekala tudi konferenca oz. posvet ob obletnici AVNOJ-a, teh konferenc pa so se udeležili komunisti in napredne sile iz več kot 12 držav. Na posvetu o AVNOJ-u sta bili poleg slovenske in hrvaške delegacije tudi dve organizaciji iz Srbije in ena iz BiH. AVNOJ je bil ena najpomembnejših Titovih zmag in je potekal času velikih ofenziv, ne samo Sutjeske in Kozare, ampak tudi desanta na Drvar, ki so ga izvedle specialne enote Wehrmachta oz. nemškega glavnega stana vojske proti Maršalu Titu.
Trideset intelektualcev iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, dve stalni stojnici pred Maximarketom in Metalko v Ljubljani s preko 500 včlanjenih, 29.000 podpisnikov, udeležbe na zborovanju v Festivalni dvorani Ljubljana ter na različnih demonstracijah oz. okroglih mizah po Sloveniji: na Jesenicah hotel Pošta, srednješolski center Sežana, dom družbeno političnih oganizacij Celje, na ulicah Kranja, več demonstracij v Ljubljani in po Sloveniji, od Krškega do Maribora – Evropska gozdna akcija.
Istočasno izide delo Humanekologija ter članki v Mladini in Dialogih, Ekologija in problem gozda – problem nas vseh ter nenazadnje sodelovanje na okroglih mizah socialistične zveze v Ljubljani, nazadnje tudi sodelavci na Smoletovi okrogli mizi ter sklepih republiške konference SZDL v zvezi s čistilno napravo pri Železarni Jesenice proti onesnaževanju zraka. Tem pobudam so sledili tudi posamezniki na Izvršnem svetu oz. sekretarji, ki so opravljali funkcije ministrov, ki so podprli ukrepe družbenih gibanj, najmočnejše organizacije Ekološkega zbora, intelekturalcev ter Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Posledično je prišlo do montiranja čistilne naprave in prenehanja onesnaževanja v neposrednem ekosistemu in prenehanja onesnaževanja zraka na daljave oz. prenehanja izpustov SO2, Nox, CO, CO2, prašnih delcev itd. in s tem rešen zrak na srednje in dolge razdalje v Sloveniji.
Odbori in centralni štab, ki je prvič zasedal v celotni zasedbi 10. oktobra 1986 v hotelu Turist v Ljubljani, kjer je bilo navzočih 25 organizacij, pa kasnejši odbori proti ekološkemu nasilju oz. odbori proti ekološkemu holokavstu, so bili s pozitivno bilanco preformirani v novo organizacijo, hkrati pa je izšlo več vrst ekoloških publikacij, od Humanekologije do predavanj več kot deset vodilnih ekologov Slovenije itd.
Poleg akcije prvega zbora v svinčenih časih ob Ljubljanici ter rešitve zraka na kratke in dolge razdalje je štab Dr. Lenardiča organiziral vrsto demonstracij po Sloveniji ter podprl različne iniciative, doma in po svetu, za svobodo, ki mora vsebovati poleg klasičnih pravic tudi socialno državo, socializem in komunistično moralo itd., poleg cerkvene morale (hrana, obleka) tudi delovna mesta in stanovanja ter deset dodatnih zapovedi, strokovnih in nenasilnh zapovedi komunistične morale.
Sledila bodo Curriculum vitae Dr. Lenardiča ter Maršal Tito in osvoboditelji z obeležjem svečanih oz. svetih mest osvoboditve 9. maja 1945, itd.
Med prvimi, ki so podprli prizadevanja KPS, so bili koroški Slovenci. Dr. Lenardič sprejal delegacijo zamejcev Komunistične partije Koroške, Celovec, ob prihodu na konferenco.
Predstavnik zamejcev iz Furlanije-julijske krajine (KP Trst) govori na internacionalni konferenci KPS v Ljubljani.
Dr. Lenardič po diplomi Visoke šole za politične vede, diplomira tudi na FSPN, kasneje FDV. Svečanost ob drugi podelitvi diplom v dvorani rektorata Univerze v Ljubljani; levo prof. dr. Kerševan, sociologinja religije.
V Nemški demokratični republiki je bil Marek Lenardič najprej Dr.Phil.. V tem času so v NDR vrhunsko razvijali marksistično in Leninovo misel in visoko spoštovali osvoboditelje človeštva. Popolnoma porušena mesta, kot so bila Rostock, Dresden in druga, so popolnoma obnovili. Obnova in izgradnja vseh infrastruktur ter objektov v habitatu je predstavljala visoko blagostanje. Istočasno pa so razvili tudi ljudsko armado, ki je dobila najmodernejše oborožitvene sisteme iz rok delavskega razreda.
PRESSURE GROUPS - 9 strani, -
1,
2,
3,
4,
5,
6,
7,
8,
9
V čast Dr. Lenardiču obišče Slovenijo direktor Diplomatske akademije na Dunaju,
DDr. Breycha-Vauthiere, kjer drži častni govor za mednarodnega akademika
Dr. Lenardiča.
Po zaključku je direktor Diplomatske akademije poslal tudi zahvalno pismo.
Nasprotujemo nasilju nad naravo in ljudmi. Marek lenardič, 1984
Poleg pomembnih intelektualcev iz Ljubljane, desetih iz Zagreba in desetih iz Beograda, se je začelo z demonstracijo in okroglimi mizami širom Slovenije.
Ulične demonstracije pred zbori v stari Ljubljani v boju proti ropanju respekta, pravice, časti, resnice oz. ropanju materialnih in nematerialnih dobrin.
SLUŽIMO NARODU
OSLANJAJMO SE NA LASTNE SILE
Živimo v času, ko v svetu vlada kriza, doma pa nasilje, fašizem in nemiri. Temu sledi socialna bomba, državni teror, represalije in mafija. Elitna (fašistična) država s svojo divjo privatizacijo in legaliziranim ropom vrši nekaznovano največje zločine po načelu: »Priskrbeli smo vam zakone, da boste lahko umrli v bedi. Zahvaljujemo se vam za zaupanje.« Začenjajo se kulturne, socialne in druge represalije proti prebivalstvu. Vsakodnevno se širi mafijska dejavnost (ilegalno preprodajanje orožja, mamil in druge nezakonite dejavnosti). Brezposelnost dodatno oplemeniti fašizem.
Pri ukinjanju družbene lastnine gre predvsem za to, da se uniči narodno premoženje, odstrani prebivalstvo s položajev nekdanjih demokratov in samoupravljalcev družbenega premoženja, oziroma pride do sramotne delitve na buržoazno elito in brezpravne ljudi. Zakon o lastninskem preoblikovanju in privatizaciji je zato potrebno takoj ukiniti. Družbeni kapital je bil odvzet otrokom skoraj brez kakršnekoli odškodnine, (fašističen) družbeni preobrat pa je bil izvršen 20.11.1992. Do leta 1990 je bilo v Sloveniji pod Maršalom Titom in osvoboditelji, ustanovljenih 2600 podjetij v družbeni lasti in 1600 podjetij v mešani lasti.
Ena najvažnejših nalog poleg ostalega je prav gotovo varnost oziroma zagotovitev delovnih mest in ustvarjanje novih delovnih mest; maksimalna polna zaposlenost pomeni varnost in stabilnost. V boju za socialno državo pomenita stabilnost in socialna varnost to, da se ne odpovemo nobeni akciji, ki je v korist delovnih mest, ker je gospodarska iniciativa oziroma ponovno zaposlovanje recept za gospodarski čudežni kolač.
Aktualna izjava KPS, 1996
Zbor Titovih Ljudi na Kozari.
Poleg pomembnih centrov za osvoboditev narodov oz. posameznika ter bitk z oboroženimi grupami desnice oz. desničarskih fašistov, so bili takšni centri še posebej na Kozari (po Sutjeski), v času gradnje po letu 1945 pa npr. Zenica, beograd itd.
Množica vzklika prihodu Maršala Tita pred nastopom v Zenici.
Milijonske množice naprednih sil so nastopile proti fašizmu, nacizmu za komunistično revolucijo. Posnetek pred nastopom Maršala Tita v Beogradu.
KOMUNISTIČNA MORALA
Kakor gre pri komunistični morali v prvi vrsti za zmanjševanje vseh bolečin človeka, pa bodo ozke ali malomeščanske teorije z ozkimi pravicami do hrane in obleke, nujno doživele buržoazno razočaranje. Kajti najširše demokratične pravice do delovnega mesta, stanovanja, časti, resnice, pravice, informacije, gradnje tovarn, stanovanj, pa tudi solidarnost bodo odločno prevladale, tako kot bo prevladal boj za revolucijo proti manipulacijam, za soodločanje, soodgovornost, sogovorjenje in sodelovanje ter nastopanje proti veleposestniški in divje privatizacijski mentaliteti buržoazne ozke morale.
Dr. Marek Lenardič
Pred odhodom na osvoboditev Primorske, ki jo je vodil eden največjih generalov Stane Potočar-lazar, ki se ga spominjajo tako sovjetska misija Rdeče armade, ki so mu čestitale že v Trstu, pa je pomembna ugotovitev, politično oz. obrambno poročilo angleškega odposlanca na jugu Slovenije, ki je zapisal, da je govoril z vsemi vodilnimi in drugimi predstavniki, ki so tako vesrko kot nacionalno, nacionalistično oz. malomeščansko usmerjeni, v resnici pa vsi trdijo, da so komunisti, kar se mu je zdelo zelo čudno oz. kar seveda ne drži. Šlo je torej za preoblečene verske oz. nacionalistične ljudi, ki so sodelovali v formacijah NOV oz. POS, v Sloveniji so se podrejali komunistom, sami pa niso bili komunisti, čeprav so razlagali angleškemu odposlancu, da to so, kar vsi po vrsti, kar se je njemu zdelo več kot čudno.
Škandal v Sloveniji
NACIONALIZEM VODI V NESREČO
Ne samo, da vpije škandal, ki ima v Sloveniji velike razsežnosti in krivice do neba,
ampak se nacionalisti tudi niso ničesar naučili
Nacionalizem v Sloveniji je v prvi fazi pripeljal do žarišč nacionalizma v SZDL, kasneje smo dobili preoblečene nacionaliste celo v ZKS ter RSNZ, danes v policijskem ministrstvu. Vsi ti nacionalisti so bili izven kontrole; po udaru leta 1990 so isti nacionalisti razširili svoje nasilje in postali v določenih primerih celo rasisti in slovenofašisti, o čemer je bilo govora v zadnjih letih, čeprav anti-communist act pri nas ni sprejet.
Z uničenjem družbene lastnine je prišlo do ukinitve delovnih mest ter poslabšanja življenjskih in bivalnih pogojev, do kršitev človekovih pravic ter drugih oblik zločinske podlosti po ukinitvi socializma v Sloveniji. Vladavina prava, pa tudi naravno pravo oz. stara pravda ne delujejo. Dokaz je nasilje v zvezi z žrtvami sodelavcev civilne družbe oz. civilno družbenih organizacij v Sloveniji.
Vladajoče malomeščanske in petit bourgeoisie grupe, nacionalisti, privatizerji itd. z ukinitvijo vodilnih načel, to je morale, poleg hrane in obleke, kar mora imeti vsak, tudi delovno mesto in stanovanje oz. zmanjšanje pravic, avtomatsko začnejo vsakogar, ki zahteva pravice nazaj, preganjati kot žandarji – bajonet na puško in lovi nasprotnike, ki motijo omenjene malomeščane. Malomeščansko nastopanje oz. nastopači se ne gredo samo manekenstva in zabave oz. razvrat, ampak ogrožajo miroljubno ljudstvo ter povzročajo populistično, nacionalistično pa tudi rasistično stanje diskriminacije in z dosedanjim razvojem dogodkov na ta način kršijo Ustavo, moralo, Listino OZN, človekove pravice in njihove deklaracije ter številne druge zakone in zakonitosti.
KPS in LJUDSKA FRONTA
Press department
(večkrat objavljena izjava KPS)
VELIKA KOMUNISTIČNA REVOLUCIJA
Komunistična revolucija je imela sovražnike, ki so z orožjem hoteli obrniti kolo zgodovine nazaj. Zmagala pa je zaradi davne težnje človeštva, najti humano bistvo človeka. V ljudeh se bo še sto let in več porajal terorizem in fašizem, ki ga bo moč izkoreniniti samo s sistemskim delom. Vladimir Iljič Uljanov – Lenin je bil prvi mož v mednarodni skupnosti, ki je prvi neomajno na osnovi dokazov Marxa veroval v zmago komunizma in delavskega razreda. Leninovi pristaši so se imenovali komunisti oz. boljševiki. 1905. leta je bila v Rusiji revolucija, v kateri je bila KP prevarana in izigrana (podobno se je zgodilo tudi na Kitajskem za časa sporazuma Kuomintang – Mao Ce Tung, vendar so bile nasprotne antikomunistične sile vedno premagane).
Februarja 1917 je bila poskusna druga revolucija. Vojaki so pomagali oborožiti nekaj delavskih čet in niso hoteli streljati na delavce. Mnoge vojaške čete so pristopile na stran komunistov in njihovih simpatizantov. Po vsej državi so delavci in vojaki odpravljali oblast. Car je bil odstavljen. Uspeh so požele buržoazne skupine in njihove stranke, ki so postavile začasno vlado in izključile komuniste. Sovjeti oz. komunisti pa so mirno prepustili oblast buržoaznim skupinam. Da bi komunistično revolucijo buržoazija oz. reakcija uničila in pokopala, je žrtvovala vodjo države – carja. Delavcem ni izboljšala stanovanjskih in delovnih pogojev ali odprla program zaposlovanja.
Proglas se je imenoval Aprilske teze. Reakcionarna vlada je zahtevala glede na revolucionarno angažiranost v državi aretacijo Lenina. Komunisti so organizirali svoje volitve svetov kot tajno komunistično organizacijo. Komunisti so začeli organizirati delavske čete Rdeče garde. V povezavi z vojsko pa so komunisti hoteli v revolucijo na vsak način pritegniti tudi mornarje Baltiške flote, kar jim je kasneje tudi uspelo. Buržoazna vlada je seveda vedela za pripravo revolucije in v glavno mesto poklicala nekaj čet. Komunistična revolucija se je začela 6. novembra, po tedanjem koledarju pa 24. oktobra.
ZNAMENITA NOČ
Bilo je kmalu po polnoči. »Razglašam, da so člani vlade aretirani,« je objavil Ovsejenko v imenu vojaškega odbora komunistične revolucije. Člani začasne vlade se uklanjajo sili, da bi preprečili prelivanje krvi. »Zato se tudi vdajo,« je izjavil Konovalov, namestnik ministrskega predsednika vlade. Te besede so bile izrečene dva dni po tem, ko se je začasna vlada s tajno policijo odločila, da s komunisti in revolucionarji obračuna za zmeraj. Aretirance so internirali v Petropavlovsko trdnjavo. Navzoče oficirje pa so razorožili in odpustili, potem ko so dali častno besedo, da se ne bodo več borili proti trenutni sovjetski oblasti. Minister za pravosodje in minister za policijo sta uvedla uradno preiskavo o delu vojaškega odbora komunistične revolucije. Oblast je prepovedala tudi glasilo komunistov Delavska pot. Oficirski aspiranti režima so zasedli izhode tiskarne tega lista ter zaplenili 8000 izvodov tega lista. Istega jutra je začasna vlada režima zbrala antikomunistične čete. V zimsko palačo je prispel antikomunistični ženski bataljon. Proti tretji uri popoldan je režim zbral lahko topništvo. Oddelki tajne policije in oficirskih aspirantov so začeli nadzirati ali zasedati posamezne kolodvore in železniške mostove ter zavarovali vladna poslopja. Izločili so telefone kjer so bili in že opoldne 6. novembra so se začeli protiukrepi komunističnega vojaškega revolucionarnega odbora. Prepoved komunističnih listov, ki jo je začasna vlada odredila šele zjutraj, je odbor preprosto ukinil. Skupine komunistov so zavzele tiskarno in zaplenjene izvode kljub prepovedi začele prodajati po ulicah. Ob petih popoldne so komunisti zasedli poštni urad. Ob devetih zvečer so vojaki – mornarji zavzeli Petrograjsko brzojavno agencijo. Kmalu po polnoči so Nikolajevski kolodvor zasedle komunistične revolucionarne čete. V nekaterih ulicah so se pojavile demonstracije v korist komunistov. Pripravljenost po podpiranju komunizma in njihovega odbora je rasla. Pozno zvečer je komunistični odbor poslal četam v Kronstadtu, ki so z njim simpatizirale, povelje, naj vkorakajo naslednje jutro v Petrograd, da bi pomagale revoluciji. Tudi čete v Helsingforsu so pozvali, da naj podprejo vstajo. V noči na 7. november, ko je bila, kot vemo, aretirana vlada, je prešel komunistični odpor v odkrito vojaško akcijo. Kmalu po polnoči so komunisti zavzeli Nikolajevski kolodvor, za tem pa še manjši Baltiški kolodvor. Ob treh zjutraj je prispel prvi oddelek vojakov iz Helsingforsa v Petrograd. Ob pol štirih se je vrnila križarka Aurora. Prispeli so prvi oklepniki. Ob šestih zjutraj so zasedli železnico. Ob zori so priplule zahtevane torpedovke po Nevi iz Helsingforsa. Ob sedmih zjutraj so komunisti zavzeli telefonski urad. Ob osmih zjutraj so revolucionarji zasedli Varšavski kolodvor. Ministrski predsednik je pobegnil iz glavnega mesta v Gačino. Imel je hudo podle, zle ter vrhunsko kriminalne namene, da bi dobil rezervne čete stavkokazov in plačancev, ki bi zadušili komunistično akcijo.
Sedmega novembra je lokalni komunistični odbor objavil sledeči razglas:
»Državljani, začasna vlada je strmoglavljena, državna oblast je sedaj prišla v roke našega sveta delavskih in vojaških odposlancev in komiteja, ki stoji na čelu delavcev in glavne kasarne. Stvar, za katero se je borilo ljudstvo, je zagotovljena. Živela revolucija delavcev, vojakov in kmetov!« Boj pa še ni bil pri kraju. Začel se je naskok na leglo reakcionarjev oz. njihovo stavbo. Kmalu po dvanajsti uri so komunistične čete obkolile mornariško palačo. Tam je zboroval tim. Začasni parlament režima. Proti eni uri so mornariško palačo zasedli. Člani parlamenta so predčasno zaključili sejo in zapustili poslopje. Pričel se je boj za Zimsko palačo, kjer so bile pisarne režima. Ob drugi uri so priplule ladje Amur, Skobec in druge s pet tisoč mornarji iz Kronstadta.
Pričele so postavljati artilerijo proti vladni palači. Ob treh popoldne je bila posebna komunistična seja, na kateri je govoril Lenin. Lenin je izjavil: »Odslej se pričenja nova doba v zgodovini in sedanja tretja revolucija mora v končnem rezultatu privesti do zmage socialne države, socializma itd.« Ob peti uri popoldne so revolucionarne čete zaustavile oklepne avtomobile, ki so prišli na pomoč vladi. Izmed šestih jih je pet prestopilo na stran komunistov. Ultimat komunistov je ostal brez odgovora. Začela se je zasedba stavbe. Ob devetih zvečer se je po slepem strelu s križarke Aurora začelo obstreljevanje stavbe, kar je trajalo eno uro. Velik del oficirjev in kozakov je zapustil palačo, ženski bataljon pa se je vdal. Zvečer so prispele v Petrograd na pomoč komunistične bojne ladje Baltiškega ladjevja, med njimi ena križarka in dve torpedovki. Ob 22.40 uri se je začel kongres delavskih in vojaških odposlancev. Komunisti so imeli absolutno večino. Malo po enajsti uri zvečer se je obstreljevanje Zimske palače obnovilo z novo silo. Okrepilo se je streljanje iz topov in strojnic. Ob 1.50 uri ponoči so revolucijske enote zasedle Galerijo 181 v Zimski palači. Ob 2.10 ponoči je bila zasedba Zimske palače končana, začasna vlada pa aretirana.
TRIUMF NAD FAŠIZMOM
Protifašisti, to je ljudske mase, delavci, kmetje in izobraženci so pod vodstvom komunistične partije postavili pot, ki je vodila k zmagi nad fašizmom 9. maja 1945. Poleg religiozne morale: hrana in obleka kot pravica človeka, so dodali še izgradnjo tovarn in stanovanj za človeka. Značilnost te poti sta bili izgradnja socializma in industrializacija ter osvoboditev narodov, pa tudi človeka.
V boju proti fašističnemu barbarstvu je poudarjeno Leninovo načelo enakopravnosti narodov, enakost ljudi,svoboda ljudi, bratstvo ljudi, uničenje rasne nestrpnosti, nedotakljivost ozemelj narodov, osvoboditev zasužnjenih in vzpostavljanje njihovih suverenih osnovnih pravic, vzpostavljanje demokratičnih svoboščin, ki jih je fašistični ali Hitlerjev režim uničil.
Vojna je bila tako domovinska, osvobodilna in pravična. Cilji pa niso bili podjarmljanje tujih narodov ampak jasni in plemeniti, osvoboditev, uničenje fašističnih vojsk in kaznovati navdihovalce in uničevalce fašiste. Jugoslovanske, slovenske enote so razbremenile Moskvo in njeno fronto. Slovenske partizanske enote pa so razbremenile vrhovni štab narodno osvobodilne vojske v Jugoslaviji.
Že v Prvi svetovni vojni je general, ki je vodil slovanske čete, obkolil 200.000 Avstrijcev in jih za vse večne čase izločil iz boja. V Drugi svetovni vojni pa je Sovjetska zveza spregledala Hitlerjev načrt obkoljevanja Moskve in udarca na Kavkazu ter koncentracijo sil pri Kursku in dosegla že pri Stalingradu veličastno zmago, ko je Rdeča armada obkolila in zajela dve najboljši nemški armadi, četrto in šesto. Bliskovita vojna je bila končana.
S široko fronto, ki so jo podpirale artilerijske enote s tim. Stalinovimi orglami v velikih ofenzivnih operacijah, so armade Sovjetske zveze prestopile državno mejo na štiristo kilometrov dolgi črti in osvobodile vsa večja mesta, to pa so Beograd ter pred njim Bukarešta, Sofija, Budimpešta, Varšava, Praga, do Berlina.
Medtem so jugoslovanske enote, organizirane najprej v armadnih skupinah, kasneje pa v armadah, prispele od Beograda in sremske fronte do Celja in Maribora ter vzdolž jadranske obale do Gorice in Trsta, ki so ga slovenske enote iz smeri Bele krajine ter jugoslovanske enote ob obali osvobodile pred Angleži.
Sovjetska zveza in vrhovni komandant zavezniških sil v boju proti nacizmu maršal J.V. Stalin sta spoštovala suverenost narodov, potem ko so armadne enote po predhodnem zaprošenem dovoljenju NKOJ-a bratsko in nesebično operirale proti fašističnim grupacijam, kasneje pa se umaknile, ko je bila zagotovitev varnosti in miru ter zagotovitev dejanske neodvisnosti in svobode zaključena.
Britanski vojaki so osvobodili Italijo. Vojaki Velike Britanije in ZDA so odprli drugo fronto proti nemškemu tretjemu rajhu in osvobodili številna zahodna mesta, ameriške enote pa so zasedle južno Nemčijo oz. Bavarsko. Japonska je podpisala kapitulacijo potem ko so ameriške čete dosegle nekatere zmage in bombardirale z atomskim orožjem japonska mesta, sovjetska Rdeča armada pa je najprej zasedla Kurilske otoke.
Slava zmagovalcem!
Slava komunističnim partijam in Komunistični partiji Slovenije!
Takoj po osvoboditvi narodov izpod fašizma in nacizma je Sovjetska zveza podprla kitajske komunistične čete Mao Ce Tunga, ki so preprečile nova žarišča fašizma.
Med Drugo svetovno vojno so posebno vlogo odigrala tudi odporniška gibanja, med njimi francosko in južno-slovansko v vseh republikah, po Drugi svetovni vojni pa je generalni sekretar vseh komunističnih partij, slovenske, hrvaške, srbske in drugih, tovariš Maršal Josip Broz Tito pomagal osvoboditi številne države in ljudstva, začel pomembno obdobje za deeksploatacijo in dekolonizacijo sveta.
Tovariš generalni sekretar
Dr. Marek Lenardič
Politbiro
Komunistična partija Slovenije
